Na tej strani razpravljamo o tem, kako je mogoče diagnosticirati odvisnost od dela, in o praktičnih vidikih iskanja strokovne pomoči pri tem, vključno s tem, ali lahko vaše zdravstveno zavarovanje krije klinično pomoč za kompulzivne težave, povezane z delom.

Trenutno zasvojenost z delom ni uradno priznana kot motnja odvisnosti v uradnih klasifikacijah bolezni in motenj, kot sta DSM 5 Ameriškega psihiatričnega združenja ali ICD 11 Svetovne zdravstvene organizacije.

Pretirana predanost delu na račun družinskih ali družbenih odnosov je prepoznana kot simptom obsesivno kompulzivna osebnostna motnja (OCPD) v DSM 5. Ta osebnostna motnja je bila prej priznana kot anankastična osebnostna motnja v ICD 10, trenutno pa so značilnosti te motnje, povezane s togim perfekcionizmom ter čustveno in vedenjsko omejitvijo, prepoznane kot anankastija področje motenj osebnosti v ICD 11. To praktično pomeni, da lahko v mnogih državah poiščete klinično pomoč, ki jo lahko krije vaše zdravstveno zavarovanje. To se razlikuje od države do države in morda se boste morali posvetovati z lokalnimi zdravstvenimi delavci, da boste izvedeli natančne pogoje, pod katerimi lahko poiščete strokovno pomoč v vaši državi. 

ANANKASTIJA PRI OSEBNOSTNI MOTNJI ALI OSEBNOSTNI TEŽAVI (MKB 11, KODA 6D11.4)

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje anankastija kot ena od "izrazitih osebnostnih lastnosti ali vzorcev", povezanih z motnjo osebnosti:

»Glavna značilnost domene lastnosti Anankastia je ozka osredotočenost na posameznikov togi standard popolnosti ter pravilnega in napačnega ter na nadzor lastnega vedenja in vedenja drugih ter nadzor nad situacijami, da se zagotovi skladnost s temi standardi. Običajne manifestacije Anankastije, ki morda niso vse prisotne pri določenem posamezniku v določenem času, vključujejo: perfekcionizem (npr. skrb za družbena pravila, obveznosti in norme o tem, kaj je prav in kaj narobe, natančna pozornost do podrobnosti, togo, sistematično, vsakodnevne rutine, hiperrazporejanje in načrtovanje, poudarek na organizaciji, urejenosti in urejenosti); ter čustvene in vedenjske omejitve (npr. tog nadzor nad izražanjem čustev, trma in neprilagodljivost, izogibanje tveganju, vztrajnost in premišljenost).«

ZAVISNOST Z DELOM KOT MOTNJA ZAVISNOSTI

Vse več študij pa kaže, da zasvojenost z delom kaže pomembne značilnosti motenj odvisnosti in njeno razumevanje se razvija.

Trenutno v večini držav po svetu ne morete dobiti uradne diagnoze odvisnosti od dela na enak način, kot vam lahko medicinsko diagnosticirajo depresijo, anksiozno motnjo ali motnjo uživanja alkohola. Vendar pa v mnogih državah zdravstvene ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo z motnjami odvisnosti prepoznajo zasvojenost z delom kot težavo, ki povzroča odvisnost. To pomeni, da obstajajo zdravstveni delavci in terapevti, ki vam lahko pomagajo pri prepoznavanju vaše težave in njenem zdravljenju. Ponujamo več informacij o kje poiskati pomoč na tej spletni strani.

KAKO ME LAHKO POSTAVIM DIAGNOSTICO?

To bo v določeni meri odvisno od tega, ali boste pomoč iskali v zdravstvenih ustanovah, centrih za odvisnosti ali zasebnem svetovalcu ali terapevtu.

Običajno lahko pričakujete pogovor o svojih težavah z zdravstvenim delavcem ali terapevtom. Poleg tega se lahko izvedejo nekateri psihološki ali klinični testi za oceno celotnega psihološkega delovanja in sočasnega pojava drugih motenj ali zdravstvenih težav. Ti lahko vključujejo strukturirane ali polstrukturirane intervjuje, na primer lahko se izvede celovita ocena osebnosti, pa tudi izpolnjevanje diagnostičnih vprašalnikov.

Še posebej priporočamo:

• posvetovanje z zdravstvenimi delavci, zlasti specializiranimi za težave, povezane z odvisnostjo, in
• iskanje celovite diagnostike, predvsem v smislu motenj, ki se pojavljajo sočasno z odvisnostjo od dela.

Prejšnje študije ugotovili, da se zasvojenost z delom lahko pojavi sočasno z:

• depresija,
• anksioznost,
• socialna anksioznost,
• obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja in druge osebnostne motnje (npr. mejna osebnostna motnja),
• motnje hranjenja (anoreksija nervoza, bulimija nervoza),
• druge motnje odvisnosti (npr. motnja uživanja alkohola, odvisnost od hrane, ki je lahko povezana z motnjo prenajedanja, odvisnost od nakupovanja/kompulzivno nakupovanje),
• bipolarna motnja (manično-depresivna),
• motnje spanja, 
• Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo,
• obsesivno kompulzivna motnja.

Če doživljate odvisnost od dela, to ne pomeni nujno, da imate katero od teh težav. Vendar pa lahko nekateri ljudje, ki se borijo z odvisnostjo od dela, dodatno trpijo za nekaterimi od njih.

Nekatere od teh motenj lahko povečajo tveganje za odvisnost od dela (npr. obsesivno kompulzivna osebnostna motnja), nekatere so lahko vzroki in posledice (npr. anksioznost ali depresija), druge pa imajo lahko skupne vzroke (npr. motnje hranjenja). . Zato lahko obravnavanje in zdravljenje teh težav izboljša vaše splošno delovanje in vam pomaga pri obvladovanju odvisnosti od dela.

Prepoznavanje drugih sočasno pojavljajočih se težav v duševnem zdravju je zelo pomembno, saj je komorbidnost povezana z večjimi funkcionalnimi okvarami (slabše delovanje na splošno) in slabšimi zdravstvenimi rezultati. Treba je obravnavati vse soobstoječe težave, ker imajo lahko skupne vzroke in medsebojno vplivajo in povzročijo ponovitve. Bistveno je razumeti, zakaj je oseba prisiljena v pretirano delo, kako lahko druge težave prispevajo k tej prisili k delu in kako lahko zasvojenost z delom vpliva na druge zdravstvene težave, kot so depresija, anksioznost ali nespečnost.