Obstajajo štirje glavni vidiki možnih posledic zasvojenosti z delom:

• posameznik (npr. smrt, vključno s samomorom, težave z duševnim in fizičnim zdravjem, vključno z izgorelostjo, nižja kakovost življenja, manjša sreča)
• socialne (npr. družinske težave, vedenjske in čustvene težave otrok staršev, zasvojenih z delom, konflikti s sodelavci, neučinkovito vodenje dela s strani vodij, zasvojenih z delom, posledice smrti osebe, zasvojene z delom)
• prejemniki dela (npr. slaba kakovost dela, napake pri delu, kot so zdravniške napake zdravnikov, ki so zasvojeni z delom in izgorelost)
• ekonomski (npr. stroški zdravstvene oskrbe, zmanjšana produktivnost) 

Večina razpoložljivih podatkov je korelacijske narave in kažejo povezave med zasvojenostjo z delom in morebitnimi negativnimi posledicami. Vendar le malo prospektivnih ali longitudinalnih študij kaže na priložnostno vlogo zasvojenosti z delom pri funkcionalnih okvarah. Te so podprte s študijami primerov in klinično literaturo o terapevtske posege med posamezniki, zasvojenimi z delom, tudi poročila iz okoljih klinične medicine dela. Kljub temu so potrebne obsežnejše prospektivne epidemiološke študije, da bi ugotovili, v kolikšni meri zasvojenost z delom prispeva k negativnim posledicam. Prav tako manjkajo sistematične študije o ekonomskih stroških zasvojenosti z delom. Večina podatkov je posrednih in izhaja iz ocen stroški velike obremenitve, tako dobro, kot stres, povezan z delom, depresija ali izgorelost ali ocene zdravstvenih stroškov obsesivno kompulzivne osebnostne motnje.

POSAMEZNE POSLEDICE

DRUŽBENE POSLEDICE

PREJEMNIKI DELA

EKONOMSKE POSLEDICE

Večina podatkov o možnih ekonomskih stroških zasvojenosti z delom je posrednih in izhaja iz ocen stroški velike obremenitve, tako dobro, kot stres, povezan z delom, depresija ali izgorelost ali ocene zdravstvenih stroškov obsesivno kompulzivne osebnostne motnje (OCPD). Razumne bruto ocene je mogoče narediti na podlagi ugotovljenih dejstev:

• visoka delovna obremenitev in poklicni stres sta dejavnika tveganja za telesne in duševne zdravstvene težave
• izgorelost je povezana s slabšim zdravjem
• Zasvojenost z delom je tesno povezana z veliko delovno obremenitvijo, poklicnim stresom in izgorelostjo
• OCPD je povezan s poklicnim stresom, izgorelostjo in depresijo
• OCPD je tesno povezan z zasvojenostjo z delom

Zato naslednje splošno povezava med zasvojenostjo z delom in globalnim bremenom bolezni skupaj z njegovimi socialno-ekonomskimi stroški lahko pričakujemo:

zasvojenost z delom => velika delovna obremenitev in poklicni stres => zdravstvene posledice/socialno-ekonomski stroški

Če vključimo vlogo OCDP kot dejavnika tveganja za zasvojenost z delom in vlogo izgorelosti kot posledice slabo obvladovanega stresa na delovnem mestu, je lahko vzročna veriga:

OCPD => zasvojenost z delom => velika delovna obremenitev in poklicni stres => izgorelost => zdravstvene posledice/socialno-ekonomski stroški

Trenutno razmerje med OCPD in zasvojenostjo z delom ter njihov prispevek k negativnim posledicam zahteva več študij. Poleg tega je treba dodatno pojasniti povezavo med izgorelostjo in slabim zdravjem. 

Kljub temu je na podlagi teh predpostavk in razpoložljivih podatkov mogoče pričakovati, da je zasvojenost z delom glavni vir socialno-ekonomskih stroškov v industrializiranih državah zaradi: 

• odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov,
• stroški zdravstvene oskrbe,
• zmanjšana produktivnost.

Depresija, ki jo pripisujejo poklicnemu stresu

Depresija je med najpogostejšimi vzroki delovne invalidnosti v industrializiranih državah.

Trenutni ocenjeni stroški depresije, povezane s stresom na delovnem mestu, v Evropski uniji so 617 milijard evrov letno, kar je več kot znaša bruto domači proizvod (BDP) večine evropskih držav. 

Obsesivno kompulzivna osebnostna motnja

Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (OCPD; klasifikacija DSM) ali anankastična osebnostna motnja (APD; klasifikacija ICD) je najpogostejša osebnostna motnja med splošno populacijo (3%–8%) in ambulantnimi skupinami. Ugotovljeno je bilo, da OCPD/APD proizvaja največje ekonomsko breme med osebnostnimi motnjami v smislu neposrednih zdravstvenih stroškov in izgube produktivnosti, celo presega stroške mejne osebnostne motnje (BPD). Poleg tega bolniki z osebnostne motnje imajo obsežnejšo zgodovino psihiatričnega ambulantnega, bolnišničnega in psihofarmakološkega zdravljenja kot primerjava bolnikov z veliko depresivno motnjo.

Finska študija je pokazalo, da je bilo 50% moških in 28% žensk s prvo epizodo depresije med zaposlenimi posamezniki, zaposlenimi v enotah zdravstvenega varstva pri delu, diagnosticirano z OCPD/APD. To je skladno z velikostmi učinka, sporočenimi za razmerje med OCPD/APD in izgorelost. 

Bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave

Nevropsihiatrične motnje in nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni (KVB) in sladkorna bolezen, so med glavni vzroki za globalno breme bolezni. Njihovi skupni stroški, povezani s stresom na delovnem mestu, so več kot alarmantni, druga najdražja kategorija pa so KVB.