Terapevtski pristopi

Obstajajo različne vrste terapij, ki so lahko učinkovite pri zdravljenju odvisnosti od dela. Nekateri od njih so na splošno učinkoviti pri zdravljenju najrazličnejših odvisnosti in težav z duševnim zdravjem, vključno s kognitivno vedenjsko terapijo ali motivacijskim intervjujem. Drugi so posebej zasnovani za reševanje problema zasvojenosti z delom, kot so skupine anonimnih deloholikov. Obstajajo tudi metode zdravljenja, ki obravnavajo posebne težave, povezane z odvisnostjo od dela, kot je shematerapija, ki se uporablja pri zdravljenju obsesivno kompulzivne osebnostne motnje, ali radikalno odprta dialektična vedenjska terapija (RO-DBT), ki cilja na spekter motenj, za katere je značilna pretirana samokontrola, tj. prekomernega nadzora.

MOTIVACIONI INTERVJU

MI je kratek in zelo stroškovno učinkovit pristop k spreminjanju odvisniškega vedenja z obsežne empirične dokaze. Vključuje široko paleto tehnik, ki se uporabljajo za pomoč ljudem pri raziskovanju in razreševanju ambivalentnosti glede vedenjskih sprememb. 

Intervencije so lahko kratke kot eno srečanje.

KOGNITIVNO VODENJSKA TERAPIJA

CBT se uspešno uporablja v zdravljenje odvisnosti, vključno s vedenjske odvisnosti. Obstajajo različne modalitete CBT, kot je Rational Emotive Behavioral Therapy (REBT), skupinska CBT ali Radical Open Dialectical Behavioral Therapy (RO DBT).

Berglas in Chen opisal načela racionalne čustveno vedenjske terapije (REBT), ki se uporablja pri zasvojenosti z delom. Burwell in Chen podal primer primera, ki vključuje kognitivno preoblikovanje, čustveno posredovanje, sprejemanje samega sebe, vajo za napad sramu, vedenjske spremembe, delegiranje nalog drugim, postavljanje meja, desenzibilizacijo anksioznosti, prakticiranje nadomeščanja in izvajanje prostega časa.

RADIKALNO ODPRTA DIALEKTIČNA VEDENJA TERAPIJA

Radikalno odprta dialektična vedenjska terapija (RO DBT) je vrsta kognitivno-vedenjske terapije, razvite za motnje prekomernega nadzora. Je zdravljenje, ki temelji na dokazih, podprto s kliničnimi raziskavami, ki cilja na spekter motenj, za katere je značilna pretirana samokontrola, vključno z depresijo in anksioznostjo, odporno na zdravljenje, anoreksijo nervozo in osebnostnimi motnjami, kot je obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja, ki je tesno povezana z odvisnostjo od dela.

V jedru pretirano nadzorovane osebnosti in stila obvladovanja je nagnjenost k preveliki samokontroli, kar se kaže kot vedenjska in kognitivna nefleksibilnost, visoka inhibicija čustev, obdelava in perfekcionizem, osredotočen na podrobnosti, ter pomanjkanje družbene povezanosti. Posamezniki, za katere je značilno pretirano nadzorovano obvladovanje, so ponavadi resni glede življenja, postavljajo visoke osebne standarde, trdo delajo, se primerno obnašajo in bodo pogosto žrtvovali osebne potrebe, da bi dosegli želene cilje ali pomagali drugim; vendar se v sebi pogosto počutijo "brez pojma" o tem, kako se pridružiti drugim ali vzpostaviti intimne vezi. 

Izraz "radikalna odprtost" pomeni, da obstajajo trije pomembni vidiki čustvenega blagostanja: odprtost, fleksibilnost in socialna povezanost. RO DBT temelji na predpostavki, da je povečevanje socialne povezanosti z usmerjanjem socialnega signaliziranja osrednji mehanizem spremembe zdravljenja. Zato RO DBT cilja na neprilagojeno socialno signalizacijo, da bi izboljšal socialno delovanje osebe.

Ta pristop je lahko koristen za posameznike, ki se borijo z odvisnostjo od dela in kažejo pretirano samokontrolo, kar vpliva na njihovo sposobnost razvijanja tesnih in zadovoljivih socialnih odnosov. Z drugimi besedami, priporočljivo je za tiste, ki preveč delajo, ker doživljajo osamljenost. Razvijanje sposobnosti povezovanja z drugimi lahko omogoči preusmeritev z dela na družabno življenje in druge prijetne izkušnje.

DRUŽINSKA TERAPIJA

Družinsko terapijo odvisnikov od dela je izvajal in opisoval Robinson. Analiziral je strukturne in dinamične značilnosti družine deloholikov in podal priporočila za zdravljenje. 

Ti vključujejo:

  • priznavanje in delo z zanikanjem,
  • nerealna pričakovanja do otrok,
  • prepoznavanje strukture deloholične družine,
  • pogajanja o mejah okoli službenega pogovora,
  • razvijanje učinkovitega reševanja problemov,
  • boljša komunikacija,
  • jasneje postavljene družinske vloge,
  • večji čustveni odzivi,
  • več čustvene vključenosti in boljše splošno družinsko delovanje,
  • odkrivanje medgeneracijske narave zasvojenosti in
  • reševanje intimnih težav. 

Na voljo so različni pristopi družinske terapije.

ANONIMNI DELOHOLIKI – SKUPINE ZA SAMOPOMOČ

Anonimni deloholiki skupine temeljijo na načelih izmenjave izkušenj in podpore drug drugemu pri reševanju skupnih težav in okrevanju od odvisnosti od dela. Organizacija ponuja srečanja po vsem svetu na spletu in zunaj njega, literaturo in konference. Temelji na programu v 12 korakih in podpornih skupinah ter je zagotovil svoje knjiga zasnovan za pomoč pri okrevanju.

Odraža duhovno zasnovan pristop k zdravljenju odvisnosti in okrevanju po dolgem delovnem času. Doslej učinkovitost tega posega ni bila empirično ovrednotena. Kljub temu skupina obstaja in aktivno deluje v številnih državah že skoraj 30 let, kar posredno podpira njene potencialne koristi.

SHEMA TERAPIJA

Gre za vrsto terapije, ki se uporablja predvsem pri zdravljenju osebnostnih motenj, vključno z obsesivno kompulzivna osebnostna motnja (OCPD), ki je tesno povezana z zasvojenostjo z delom. Učinkovit je tudi pri zdravljenju osebnostne motnje, ki se pojavljajo skupaj z odvisnostmi. Združuje elemente kognitivne vedenjske terapije, teorije navezanosti in objektnih odnosov ter Gestalt in izkustvene terapije.

sl_SISlovenščina