Kaj je izgorelost?

Izgorelost je opredeljena v Mednarodni klasifikaciji bolezni 11 Revizija (ICD-11) s strani Svetovne zdravstvene organizacije, kot sledi:

»Izgorelost je sindrom, ki je konceptualiziran kot posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladovan. Zanj so značilne tri dimenzije:

• občutek pomanjkanja energije ali izčrpanosti;
• povečana duševna distanca do službe ali občutki negativizma ali cinizma v zvezi s službo; in
• zmanjšana poklicna učinkovitost.

Izgorelost se nanaša posebej na pojave v poklicnem kontekstu in se ne sme uporabljati za opisovanje izkušenj na drugih področjih življenja.«

Izčrpanost je glavni simptom izgorelosti in kaže na splošni občutek preobremenjenosti in utrujenosti zaradi delovnih obveznosti. Vse več raziskav kaže, da je tesno povezana z depresijo. Obstajajo številni viri o izgorelosti, ki jih lahko najdete na spletu, vključno s spletno stranjo Svetovne zdravstvene organizacije. 

Ponujajo nekaj informacij o tem, kako prepoznati izgorelost, njene možne vzroke in posledice ter kako ravnati s tem.

Vzroki za izgorelost

Raziskave kažejo da najpomembnejši vzroki za izgorelost vključujejo:

• velika obremenitev, ki otežuje izpolnjevanje delovnih zahtev,
• pomanjkanje nadzora pri delu: ko ne morete vplivati na odločitve, ki vplivajo na vaše delo, imate omejeno poklicno avtonomijo in nimate dostopa do virov, potrebnih za učinkovito opravljanje dela,
• pomanjkanje nagrad: pomanjkanje priznanja in finančnih, institucionalnih ali družbenih nagrad,
• skupnost: pomanjkanje dobrih odnosov z drugimi ljudmi na delovnem mestu, pomanjkanje podpore nadrejenih in sodelavcev, pomanjkanje zaupanja in konflikti na delovnem mestu,
• pomanjkanje pravičnosti: ko odločitve v službi dojemate kot nepoštene,
• vrednote: ko so cilji in vrednote organizacije v nasprotju z vašimi lastnimi cilji in vrednotami.

Preprečevanje in spopadanje z izgorelostjo

Priporočila v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem izgorelosti vključujejo:

• spreminjanje delovnih vzorcev, npr. manj dela, več odmorov, izogibanje nadurnemu delu, usklajevanje dela s preostalim življenjem,
• razvijanje spretnosti obvladovanja, npr. kognitivno prestrukturiranje, reševanje konfliktov, upravljanje časa,
• pridobitev socialne podpore tako s strani sodelavcev kot družine,
• uporaba sprostitvenih strategij, npr.
• spodbujanje dobrega zdravja in kondicije, skrb za dober spanec,
• razvijanje boljšega samorazumevanja z različnimi samoanalitičnimi tehnikami, svetovanjem ali terapijo.