Vaše povratne informacije na podlagi naše ankete
Če ste sodelovali v naši anketi , lahko v nadaljevanju dobite podrobne povratne informacije.
Lahko soje koristene pri pridobivanju širšega vpogleda vna to, kako funkcionirate pri delu, tveganja, povezana s prekočezmernim stresom na delovnem mestu, in njihove morebitne vzroke (vezane na zaradi delovnoega okoljea ali posameznih dejavnikeov, kot je osebnost).
Povratne informacije temeljijo na najnovejših znanstvenih raziskavah. V nadaljevanju tako pri opisu posameznih spremenljivk in njihovega pomena podajamo tudi povezave do drugih virov (npr. strani Svetovne zdravstvene organizacije in drugih institucij ter organizacij, znanstvenih člankov, vključno z metaanalizami in teoretičnimi pregledi, če so na voljo), kjer lahko najdete podrobnejše informacije. Moč znanstvenih dokazov je za različne spremenljivke lahko različna, zato ponujamo nekaj indicev, kako dobro raziskan/podprt je določen podatek.
Povratne informacije so organizirane na naslednji način:
- tveganje za zasvojenost od dela
- tveganje za depresijo, povezano z delom
- z delom povezano zdravje in delovanje
- delovno okolje in socialna podpora
- individualni dejavniki/osebnost
Povratne informacije so tako sestavljene iz dveh glavnih skupin informacij. Prva zadeva vaše duševno zdravje, povezano z delom, vključno z zasvojenostjo z delom in depresijo, povezano z delom. Druga vključuje več informacij o dejavnikih, povezanih z zdravjem pri delu (izgorelost in stres), ter analizo možnih dejavnikov, povezanih s/z zasvojenostjo z delom, depresijo, povezano z delom in tveganjem za izgorelost. Spodnja tabela povzema, kako so ti dejavniki povezani z zdravstvenimi tveganji.
Visoka raven stresa na delovnem mestu na primer poveča tveganje za zasvojenost z delom, depresijo, povezano z delom, in izgorelost. Hkrati lahko nizka stopnja zadovoljstva pri delu ali težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja povečata tveganje za zasvojenost z delom, depresijo, povezano z delom, in izgorelost. Moč dokazov za vzročne povezave med temi dejavniki in zdravstvenimi tveganji je različna; nadalje podajamo podrobnejše analize vsakega dejavnika.
| Dejavniki, povezani z zasvojenostjo z delom, z delom povezano depresijo in tveganjem izgorelosti | |
| VISOKE RAVNI: | NIZKE RAVNI: |
|
stres pri delu in splošen zaznan stres identifikacija z organizacijo (ekstremna) |
|
| motivacijska klima na delovnem mestu, ki spodbuja tekmovalnost |
motivacijska klima na delovnem mestu, ki se osredotoča in podpira osebni razvoj |
| Zahteve | Viri: organizacijska podpora |
|
|
podpora nadrejenega pri zadevah, povezanih z delom podpora sodelavcev pri zadevah, povezanih z delom podpora družine in prijateljev pri zadevah, povezanih z delom |
| Osebnostne lastnosti | |
|
|
|
V vaših povratnih informacijah rezultati, označeni z rdečo, označujejo področja, ki so lahko povezana z visokim stresom na delovnem mestu in oslabljenim psihološkim delovanjem.
OPOMBA: Ti rezultati ne predstavljajo psihološke diagnoze, ampak so le približna ocena resnosti določenih lastnosti in pojavov.
V primeru zaskrbljujočih rezultatov, na primer prisotnosti znakov zasvojenosti z delom ali depresije, povezane z delom, so za potrditev ali izključitev morebitne diagnoze potrebne nadaljnje klinične ocene. V tem primeru priporočamo, da se obrnete na strokovnjaka za duševno zdravje.
Če imate VISOKO TVEGANJE ZA ZASVOJENOST Z DELOM
Vaše povratne informacije niso psihološka diagnoza, ampak podajajo približno oceno resnosti simptomov, povezanih z zasvojenostjo z delom. Morda ste prejeli eno od treh spodnjih povratnih informacij, povezanih z visokim tveganjem za zasvojenost z delom.
Visok rezultat pri vseh sedmih simptomih
Le zelo majhen del populacije dobi tako visoko oceno (običajno manj kot 1 %). Verjetno trpite zaradi prisile k preobremenjenosti, še posebej, če imate tudi visoko stopnjo depresije in izgorelosti zaradi dela. Verjetno boste imeli druge zdravstvene težave ali težave v družini/odnosih, povezane s prekomernim delom. Morda čutite globoko osamljenost zaradi tega, koliko delate, ali pa delate toliko, ker ste zelo osamljeni.
Če poskušate zmanjšati količino dela ali več počivati po delu, se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi. Na primer, lahko se počutite tesnobni, nemirni, razdražljivi, depresivni in utrujeni; lahko imate glavobole, bolečine v mišicah, težave s spanjem ali gripi podobne simptome med vikendi ali med počitnicami, ko ne delate. Morda ste že poskušali delati manj ali razmišljate o tem, da bi delali manj, pa vam ne uspe. Morda se počutite »prisiljene« k delu zaradi nekega notranjega nagona, ki ga ne morete nadzorovati. Če karkoli od tega velja za vas, vam svetujemo, da se posvetujete s strokovnjakom, ki bo lahko postavil pravilno diagnozo. Morda boste našli ideje za rešitveali za to, kam po pomoč na tej spletni strani.
Nad mejno vrednostjo. Možna zasvojenost z delom.
Če ste pridobili takšno povratno informacijo, pomeni, da ste v veliki nevarnosti za zasvojenost z delom. Na podlagi prejšnjih študij se odstotek posameznikov, ki izpolnjujejo to mejno vrednost, razlikuje od države do države ( od približno 7 do 20 % ). Tudi odvisnost od dela ima lahko, tako kot vsaka druga zasvojenost, blažjo ali hujšo obliko. Vaš rezultat v anketi kaže, da ste izpostavljeni visokemu tveganju za zasvojenost z delom, vendar bi potrebovali dodatno strokovno oceno, da bi ugotovili, kako resna je težava v vašem primeru.
To je odvisno od dveh glavnih dejavnikov.
Prvič, kako močna je vaša prisila, da delate pretirano? Ali lahko nadzorujete, koliko delate? Ali se lahko ločite od dela, če želite?
Drugič, kakšne so posledice vašega prekomernega dela? Ali ste dosegli tudi visoke ocene pri depresiji in izgorelosti, povezani z delom? Koliko stresa doživljate v zvezi s svojim delom? Ali imate druge zdravstvene težave ali težave v družini/odnosih, povezane s tem, koliko delate?
Če menite, da ste morda zasvojeni z delom, se posvetujte s strokovnjakom, ki bo lahko opravil pravilno diagnozo. Na tej spletni strani boste morda našli nekaj informacij o zasvojenosti z delom, kot so rešitve, in kje iskati pomoč. Če menite, da imate težave, lahko poskusite uvesti tudi nekaj priporočenih modifikacij življenja .
16-20 točk: Tveganje zasvojenosti z delom.
Če ste prejeli takšne povratne informacije, to pomeni, da obstaja tveganje, da postanete zasvojeni z delom. Najverjetneje še niste zasvojeni, lahko pa že imate nekaj začetnih težav, povezanih s prekomernim delom, ali pa se vam zdi, da delate preveč in počasi izgubljate nadzor nad tem. Morda boste našli nekaj informacij o zasvojenosti z delom, kot so rešitve in kje iskati pomoč na tej spletni strani. Če menite, da bi lahko razvili odvisnost od dela, lahko poskusite uvesti nekaj priporočenih modifikacij življenja , ki vam lahko pomagjao preprečiti napredovanje v popolno odvisnost od dela.
Celotna spletna stran je posvečena zasvojenosti z delom. Tukaj boste našli najsodobnejše informacije o njeni zgodovini , definiciji in simptomih , razširjenosti , dejavnikih tveganja , povezavi z izgorelostjo in drugimi posledicami , spremljajočih boleznih in diagnozi .
Najpomembneje je, da so na voljo posodobljene informacije o potencialnih rešitvah za zasvojenost z delom,, vključno s spremembami življenjskega sloga za samopomoč, mezonivojskimi organizacijskimi rešitvami, priporočili na makro ravni za oblikovalce politik, institucije, mednarodne organizacije in vlade, in ujemanje terapevtskimi možnostmi z informacijami o tem kje poiskati pomoč.
Če imate VISOKO TVEGANJE ZA DEPRESIJO, POVEZANO Z DELOM
Imate simptome depresije in so povezani z vašim delom. Morda boste želeli potrditi diagnozo depresije pri strokovnjaku, ki vam bo dal tudi nadaljnja navodila za njeno zdravljenje.
Ali lahko delo povzroči depresijo ?
Depresija je posledica kompleksne interakcije socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Visok in kronični stres je priznan dejavnik tveganja pri depresivnih motnjah. Tako npr. neugodni življenjski dogodki (brezposelnost, žalovanje, travmatični dogodki) povečajo verjetnost razvoja depresije. Depresija lahko posledično povzroči več stresa in disfunkcije ter poslabša življenjski položaj prizadete osebe in samo depresijo.
Posledično lahko tudi zelo stresno delovno okolje poveča tveganje za depresijo, poslabša vašo depresijo ali vam prepreči okrevanje od depresije.
Ali je depresija povezana z zasvojenostjo z delom?
Vaša depresija je lahko neposredno povezana z zasvojenostjo z delom (če imate veliko tveganje), vendar bi to zahtevalo dodatno poizvedbo pri strokovnjaku.
Vaša depresija morda tudi ni povezana z zasvojenostjo z delom, k njej pa lahko prispevajo drugi stresni dejavniki na delovnem mestu, kot so mobing, pretirane delovne obremenitve, pomanjkanje podpore in drugi priznani dejavniki tveganja za poklicno depresijo.
Tudi drugi dejavniki zunaj vašega delovnega okolja lahko prispevajo k vaši depresiji, vključno z individualnimi (npr. osebnost, travme, zdravstvene težave) in družbenimi dejavniki (npr. težave v odnosih). Ti lahko vplivajo na delovni stres ali pa jih delo poslabša.
Pomembno sporočilo
Depresija je resen problem duševnega zdravja.
V vseh primerih je pomembno, da poiščete pomoč in razumete, od kod lahko izvirajo vaše težave.
Če je vaša služba glavni vir vaše depresije, je mogoče poiskati ustrezne rešitve.
VAŠE Z DELOM POVEZANO ZDRAVJE IN DELOVANJE
Lahko si ogledate svoje splošno delovanje, povezano z delom. Zagotovili smo vam povratne informacije o ključnih področjih, povezanih z duševnim in telesnim zdravjem pri delu (poleg zasvojenosti z delom in tveganjem za depresijo, povezano z delom).
Izgorelost (izčrpanost)
Kaj je to?
Izgorelost je v Mednarodni klasifikaciji bolezni 11. revizije ( ICD-11 ) Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena na naslednji način:
»Izgorelost je sindrom, ki je konceptualiziran kot posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladovan. Zanj so značilne tri dimenzije:
• občutki pomanjkanja energije ali izčrpanosti;
• povečana mentalna distanca do službe ali občutki negativizma ali cinizma v zvezi s službo; in
• zmanjšana učinkovitost.
Izgorelost se nanaša posebej na pojave v poklicnem kontekstu in naj se ne bi uporabljala za opisovanje izkušenj na drugih področjih življenja.
Izčrpanost je glavni simptom izgorelosti in kaže na splošni občutek preobremenjenosti in utrujenosti zaradi delovnih obveznosti. Vse več raziskav kaže, da je tesno povezana z depresijo. Obstajajo številni viri o izgorelosti, ki jih lahko najdete na spletu, vključno s spletno stranjo Svetovne zdravstvene organizacije.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
V nekaterih državah, npr. na Švedskem, je izgorelost priznano stanje, zaradi katerega lahko posamezniki prejmejo bolniški dopust. V večini držav pa še ni uradno priznana kot zdravstveno stanje. Kljub temu gre za resno zdravstveno težavo, ki lahko pomembno vpliva na vaše vsakodnevno funkcioniranje, zato bi morda želeli poiskati strokovno pomoč, da se z njo spopadete.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Izgorelost je tesno povezana z odvisnostjo od dela in je lahko njena glavna posledica .
Pomembno sporočilo
Zasvojenost z delom lahko povzroči hudo izgorelost, ki vas lahko privede do poklicne in osebne nezmožnosti. Bolje jo je preprečiti z ustreznimi rešitvami za zmanjšanje stresa, kot trpeti njenee posledice in jo zdraviti. Okrevanje po izgorelosti je lahko zelo zahtevno in lahko traja tudi leta.
Stres pri delu in zaznani stres
Kaj je to?
Po navedbah SZO:
»Stres lahko definiramo kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihično obremenitev. Stres je odziv vašega telesa na vse, kar zahteva pozornost ali ukrepanje. Vsak do neke mere doživlja stres. Način, kako se odzovete na stres, pa močno vpliva na vaše splošno počutje.«
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Poklicni stres in velike delovne obremenitve se vedno bolj priznavajo kot pomembni dejavnike bolezni in motenj,, ki so glavni sestavni deli globalnega bremena bolezni. Te med drugim vključujejo bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, raka, motnje uživanja substanc, nevropsihiatrične bolezni in motnje, kot so depresija, anksioznost, Alzheimerjeva bolezen ali Parkinsonova bolezen, in številne avtoimunske bolezni.
Če imate velik stres na delovnem mestu , je v večini primerov vaše delo glavni vir stresa v vašem življenju.
Če imate visok splošni zaznani stres, to pomeni, da je splošna količina stresa v vašem življenju visoka in zaskrbljujoča.
Nekateri ljudje lahko doživljajo velik stres pri delu, sicer pa imajo uravnotežen življenjski slog in njihov splošni občutek stresa ni previsok. Drugi ljudje lahko doživljajo majhen stres pri delu, a visok stres zunaj (npr. v zvezi z družinskimi težavami). Prvi korak k obvladovanju svojega zdravja je prepoznavanje glavnih virov stresa v vašem življenju in obravnavanje težav, povezanih s temi področji.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Stres znotraj in zunaj delovnega okolja je povezan z zasvojenostjo z delom. Morda je stres posledica , lahko pa nanj gledamo tudi kot na vzrok. Vse zasvojenosti so povezane z neučinkovitim spopadanjem s stresom in/ali drugimi duševnimi težave. Z drugimi besedami, zasvojenosti se lahko pojavijo kot način uravnavanja našega razpoloženja s snovmi ali vedenjem, kot je delo. Hkrati zasvojenosti ustvarjajo več stresa in več težav. To se zgodi zaradi dveh razlogov.
Prvič, ne obravnavamo učinkovito oz. ne odstranimo primarnega vira stresa ali težav, ampak uporabljamo neko snov ali vedenje, da bi jim ubežali. Na primer, morda se pretirano osredotočate na delo, ker se počutite osamljeni. Delo vam lahko pomaga pozabiti na negativna čustva in misli. Vendar pa bi bila prava rešitev razvijanje zdravih socialnih odnosov, kar morda zahteva nekaj truda, in posvečanje več časa temu področju življenja. Usposabljanje ali terapija socialnih veščin bi lahko bila koristna in priporočljiva za izboljšanje komunikacije, veščin vzpostavljanja odnosov in čustvene samoregulacije.
Drugič, snovi ali vedenje povzročajo več težav in stresa. Na primer, zasvojenost z delom vas lahko prisili, da delate preko svojih fizičnih in duševnih meja, kar povzroči težave s telesnim zdravjem, težave z duševnim zdravjem ali težave v odnosih.
Pomembno sporočilo
Bolj ko ste v stiski v službi in zunaj nje, več težav z duševnim in telesnim zdravjem lahko imate. Dolgotrajen slabo obvladovan stres, zlasti povezan s službo, lahko sproži zasvojenost z delom, ki bo povzročila več stresa in dodatno negativno vplivala na vaše zdravje in delovanje.
Zadovoljstvo z delom
Kaj je to?
Zadovoljstvo z delom je pozitivno čustveno stanje, ki izhaja iz tega, kako dojemate in ocenjujete svoje delo ali delovne izkušnje. Z drugimi besedami, gre za to, ali vam je všeč vaše delo oz. posamezni vidiki vašega dela. Zadovoljstvo pri delu ima kognitivno (ocenjevalno), afektivno (ali čustveno) in vedenjsko komponento.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Zadovoljstvo pri delu je povezano z boljšim splošnim zdravjem, vključno s psihološkim in fizičnim, in zdi se, da je povezano z višjo delovno učinkovitostjo. Pri tem je potrebno omeniti, da nekaj analiz kaže, da je ta odnos mogoče do neke mere razložiti z osebnostnimi lastnostmi in z organizacijo povezanim samospoštovanjem. Na organizaciji temelječe samospoštovanje je obseg, do katerega verjamete, da ste cenjeni in kompetentni kot član vaše organizacije. Z drugimi besedami, zadovoljstvo pri delu je povezano z višjo učinkovitostjo, saj zadovoljni zaposleni čutijo, da jih njihova organizacija ceni. Delajo bolje in so zadovoljni, ker so cenjeni. Številne študije preočujejo dejavnike zadovoljstva pri delu, kot npr. plača, tip zaposlitve, in ujemanje interesov. Po drugi strani pa lahko zadovoljstvo pri delu pozitivno vpliva na državljanjsko vedenje, povzroči manj kontraproduktivnega delovnega vedenja, nižje namere glede zamenjave delovnega mesta in dejansko fluktuacijo, manj odsotnosti z dela in zamujanja zaposlenih.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je povezana z nižjim zadovoljstvom z delom. Medtem ko lahko nekateri ljudje na začetku čutijo veliko užitka, ponosa in občutka izpolnjenosti v zvezi s svojim delom, se lahko kasneje, z razvojem zasvojenosti z delom in/ali izgorelosti, to postopoma umiri. Zasvojenost z delom je povezana s komponento izgorelosti, zmanjšano poklicne učinkovitostjo, ki lahko vpliva na zadovoljstvo, ki izhaja iz dela. Vaš čustveni odnos do dela bo negativen, če se počutite preobremenjeni z dolžnostmi, nimate podpore svojih nadrejenih in kolegov, vedno tekmujete s časom in niste ustrezno nagrajeni za svoj trud. Stresno delovno okolje lahko povzroči nizko zadovoljstvo pri delu in vas potisne v odvisnost od dela, kar dodatno poveča stres in zmanjša vaše zadovoljstvo pri delu.
Pomembno sporočilo
Zadovoljstvo pri delu je povezano s splošnim dobrim delovanjem in zdravjem. Zasvojenost z delom lahko povzroči manjše zadovoljstvo pri delu, poslabšanje delovanja in poslabšanje zdravja. Ustrezne rešitve za povečanje zadovoljstva pri delu (npr. izboljšanje organizacijske podpore in spoštovanje dela zaposlenih) lahko verjetno zmanjšajo tveganje odvisnosti od dela.
Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem
Kaj je to?
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je čas, ki ga porabite za delo v primerjavi s časom, ki ga preživite z družino in počnete druge stvari, v katerih uživate. Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je deležno obilo sistematičnega znanstvenega raziskovanja,, številne organizacije in ustanove pa posredujejo podatke o trenutnih dognanjih. Na primer, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) poleg drugih zanimivih podatkov navaja primerjavov indeksov ravnovesjamed poklicnim in zasebnim življenjem po državah.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Veliko dejavnikov vpliva na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vključno z visokimi zahtevami na delovnem mestu, nizkimi delovnimi viri, kot je organizacijska podpora, družinske zahteve in viri, socialno-ekonomski status in individualni dejavniki, kot je osebnost.
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je povezano z zdravjem in dobrim počutjem , vključno z zadovoljstvom v družini in splošnim zadovoljstvom z življenjem.
Glede na vašo življenjsko situacijo se boste morda želeli pozanimati, kateri dejavniki motijo vaše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Nekatere od njih je mogoče učinkovito obravnavati, kar ima za posledico boljšo kakovost življenja. Na primer, terapija za pare ali družinska terapija lahko obravnava težave doma. Usposabljanje socialnih veščin je lahko možnost, če imate težave pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravih družbenih odnosov. Morda imate težave z upravljanjem časa, kar ima za posledico izgubljen čas, ki bi ga lahko namenili družini ali dejavnostim, ki vam prinašajo veselje. Na primer, disfunkcionalni perfekcionizem je povezan z zapravljanjem časa z nesmiselnimi podrobnostmi, kar pogosto povzroči, da naloge niso opravljene po urniku.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je povezana z neravnovesjem med delom in družinskim življenjem, kot tudi z nižjim zadovoljstvom v zakonu, manjšo podpora partnerju, umikom iz družinskih interakcij in težavami pri komunikaciji.
Problematično socialno delovanje je neločljivo povezano z zasvojenostjo z delom. Skozi devetdeseta leta in pozneje je Prof. Bryan E. Robinson temeljitoraziskoval družinsko in socialno funkcioniranje posameznikov, zasvojenih z delom. Njihovi zakonci se pogosto počutijo osamljene, nerazumljene in prepuščene temu, da se morajo sami ukvarjati s starševskimi obveznostmi. Njihovi otroci trpijo za resnimi psihološkimi težavami, vključno s težavami z zapuščenostjo, kar ima lahko za posledico anksioznost in depresijo ter druge čustvene in vedenjske težave (nekatere študije kažejo, da pogosteje kot otroci staršev, ki imajo težave z alkoholom).
Delo je lahko za marsikoga beg pred težavami v družini, kar pa te težave še poslabša. Pomanjkanje zdravega in podpornega družinskega/prijateljskega okolja lahko poveča tveganje za zasvojenost z delom.
Po drugi strani pa, če je vaše delo prezahtevno in stresno, morda ne boste našli časa in energije za nič zunaj dela, vključno z družino, prijatelji in hobiji. To lahko privede do še večjega stresa in posledično do duševnih in telesnih zdravstvenih težav, vključno s povečanim tveganjem za odvisnost od dela. Lahko je še posebej neugodno, ker ko enkrat razvijete prisilo (notranji pritisk) k delu, se vam bo morda težko ustaviti, tudi ko se zmanjšajo pretirane zunanje zahteve.
Pomembno sporočilo
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je povezano z boljšim počutjem in zdravjem. Na to lahko vpliva veliko dejavnikov, zato je pomembno, da analizirate in razumete svojo življenjsko situacijo, da odpravite možne vzroke za porušeno ravnovesje. Zasvojenost z delom je strogo povezana z neravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, saj ima delo absolutno prednost. Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, lahko pomaga zmanjšati tveganje z zasvojenostjo z delom ali pomaga pri okrevanju od nje.
Identifikacija z organizacijo
Kaj je to?
Identifikacija z organizacijo se nanaša na stopnjo, do katere se definirate kot član organizacije in v kolikšni meri doživljate občutek enotnosti z njo, njenimi vrednotami, blagovno znamko, metodami itd.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Zaposleni, ki se identificirajo s svojo organizacijo, imajo običajno višjo raven delovne uspešnosti in je bolj verjetno, da se bodo vključili v organizacijsko državljansko vedenje, kot je izražanje konstruktivnih predlogov ali pomoč sodelavcem. Bolj so zadovoljni s svojim delom in manj verjetno bodo dali odpoved.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Nekatere raziskave kažejo, da je identifikacija z organizacijo zaposlenih pozitivno povezana z zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih. Vendar je previsoka mera identifikacije lahko povezana z zasvojenostjo z delom, ki je povezana s slabšim počutjem. Tako imenovana enodimenzionalna identiteta lahko povzroči veliko težav. To se zgodi, ko vaš celoten občutek o tem, kdo ste, izhaja iz ene dejavnosti ali družbene vloge. Najbolje je raziskana med športniki, predvsem mladimi, ki velikokrat vso svojo identiteto črpajo iz športne discipline, ki jo trenirajo. Lahko vodi do izgorelosti in prezgodaj končane kariere. Podobno lahko črpanje celotnega občutka o tem, kdo ste le iz vašega dela, vodi do popolne in izključne osredotočenosti nanj, prekomernega stresa, povezanega s težavami, ki se pojavljajo na tem področju, ter ekstremnih čustvenih in vedenjskih reakcij na neuspehe na tem področju življenja. Vse to lahko poveča tveganje za zasvojenost z delom kot posledico vašega neupravičenega truda, da bi uspeli pri svojem delu, se izognili kakršnim koli napakam ter zgradili svojo celotno identiteto in lastno vrednost na podlagi svojega dela in njegovih rezultatov.
Pomembno sporočilo
Medtem ko je identifikacija z vašo organizacijo na splošno pozitivna in lahko izboljša vašo delovno uspešnost in dobro počutje, se lahko ekstremna identifikacija spremeni v obsedenost, ki vodi v odvisnost od dela. Ko vaše delo in organizacija postaneta osrednji del vašega življenja, je lahko porušeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar lahko vodi do prekomernega dela, stresa, povezanega z delom, in posledično do duševnih in telesnih zdravstvenih težav. Pazite, da ne boste celotnega občutka o tem, kdo ste, izpeljali le iz svojega dela. Razvoj večdimenzionalne identitete (kot prijatelj, partner, starš, član vaše lokalne skupnosti itd.) lahko zmanjša tveganje za razvoj zasvojenosti z delom in izgorelosti.
Poklicna samoučinkovitost
Kaj je to?
Poklicna samoučinkovitost se nanaša na to, kako dojemate svoje sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje vašega dela. Visoka poklicna samoučinkovitost pomeni, da ste prepričani, da lahko dobro opravljate svoje delo in se učinkovito spopadate z vsemi težavami, ki nastanejo pri vašem delu.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Včasih se lahko počutite nizko poklicno samoučinkovitit, če delo ne ustreza vašim kompetencam in so zahteve višje od vaših individualnih virov. Na primer, morda niste dovolj usposobljeni za opravljanje določenega dela in bi raje opravljali drugo, ki bolj ustreza vaši izobrazbi in znanju.
Vendar pa je zmanjšan občutek poklicne samoučinkovitosti lahko tudi simptom izgorelosti. Zaradi dolgotrajnega slabo obvladovanega stresa se lahko počutite preobremenjeni s svojimi delovnimi obveznostmi, posledično pa se vam lahko zdi, da ne morete več dobro opravljati svojega dela in se ne morete učinkovito spopadati s težavami, ki nastanejo na delovnem mestu.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je povezana s komponento izgorelosti zmanjšane poklicne učinkovitosti. Vaš čustveni odnos do dela bo negativen, če se počutite preobremenjeni z dolžnostmi, nimate podpore svojih nadrejenih in kolegov, vedno tekmujete s časom in niste ustrezno nagrajeni za svoj trud. Stresno delovno okolje lahko povzroči občutek nizke poklicne samoučinkovitosti in vas potisne v zasvojenost z delom, kar bo še povečalo stres, to pa lahko privede do izgorelosti in zmanjša vašo sposobnost za dobro opravljanje dela.
Nekateri ljudje se morda poskušajo spopasti s svojim začetnim nizkim občutkom poklicne samoučinkovitosti tako, da to prekomerno kompenzirajo s trdim delom. Z drugimi besedami, trdo delajo, ker menijo, da se ne morejo učinkovito soočiti z izzivi svojega dela, če vanj ne vložijo izjemnega truda. To lahko poveča tveganje za zasvojenost z delom. Potrebnih je več študij, da bi razumeli, v kolikšni meri in kdaj je nizka poklicna samoučinkovitost vzrok ter v kolikšni meri in kdaj posledica zasvojenosti z delom.
Pomembno sporočilo
Poklicna samoučinkovitost je povezana s splošnim dobrim delovanjem in zdravjem. Zasvojenost z delom lahko povzroči izgorelost in občutek, da ne morete več dobro opravljati svojega dela. Včasih lahko občutek, da vam primanjkuje individualnih sposobnosti, potrebnih za opravljanje vašega dela, povzroči ekstremne napore, da bi to nadomestili s trdim delom, kar poveča tveganje za zasvojenost z delom. Prilagoditev delovnih zahtev posameznim virom in ustrezne rešitve za zmanjšanje tveganja odvisnosti od dela lahko preprečijo izgubo samoučinkovitosti pri delu.
Smisel pri delu
Kaj je to?
Smisel pri delu se nanaša na raven, do katere je vaše delo za vas pomembno in izraža vaše osebne vrednote. Pogosto je povezan z duhovnostjo na delovnem mestu. Nanj lahko gledamo s širšega zornega kota duhovnosti in/ali pomena življenja.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Smisel življenja je trenutno uveljavljen dejavnik, ki pozitivno vpliva na dobro počutje, duševno in fizično zdravje, zadovoljstvo z življenjem, srečo in splošno delovanje. Duhovnost je dobro znan dejavnik odvajanja od zasvojenosti.
Smisel pri delu pozitivno vpliva na vas, druge in organizacioe. Lahko prispeva k lastni rasti, izboljšanju delovnega okolja in povečani učinkovitosti.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Če vaše delo za vas ni pomembno, lahko trpite za slabšim počutjem in slabšim zdravjem. Hkrati pa vaš vpliv na sodelavce in vašo organizacijo ne bo pozitiven. Po drugi strani pa je zasvojenost z delom lahko posledica pretiranih prizadevanj, da bi v delu ali prek dela našli smisel življenja. Čeprav je pomembno, da v svojem delu zaznavate pomen in vrednost, mora biti to uravnoteženo s sposobnostjo iskanja smisla in vrednosti v drugih sferah življenja, zlasti v zdravih in zadovoljivih družbenih odnosih.
Pomembno sporočilo
Lahko trpite zaradi slabšega počutja in slabšega zdravja, če vaše delo za vas ni pomembno. Hkrati pa vaš vpliv na sodelavce in vašo organizacijo ne bo pozitiven. Po drugi strani pa je zasvojenost z delom lahko posledica pretiranih prizadevanj, da bi v delu ali prek dela našli smisel življenja. Čeprav je pomembno, da v svojem delu zaznavate pomen in vrednost, mora biti to uravnoteženo s sposobnostjo iskanja smisla in vrednosti v drugih sferah življenja, zlasti v zdravih in zadovoljivih družbenih odnosih.
Centralnost dela
Kaj je to?
Centralnost dela se nanaša na vrednost in pomen, ki ga dajete delu v primerjavi z drugimi življenjskimi sferami, kot so prosti čas, družina in vera. Če ste močno osredotočeni na delo, vaša identiteta močno temelji na vaših izkušnjah, povezanih z delom.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Delovno središče je pozitivno povezano z organizacijsko predanostjo in zadovoljstvom pri delu ter negativno z namero po odpovedi .
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Osredotočenost na delo se do neke mere prekriva z zasvojenostjo z delom. Oba konstrukta se nanašata na dejstvo, da delo je ali postane najpomembnejša dejavnost v vašem življenju. V mnogih primerih lahko osrednjost dela nastopi pred odvisnostjo od dela. Nekateri ljudje, ki svojemu delu pripisujejo veliko vrednost in pomen, morda ne bodo postali zasvojeni z njim. Vendar pa lahko v mnogih primerih zanemarjanje drugih področij življenja, kot sta družina ali prosti čas, povzroči kompulziven odnos do dela.
Pomembno sporočilo
Dajanje največje vrednosti delu je lahko pozitivno povezano s pojavi, povezanimi z delom, kot sta organizacijska predanost ali zadovoljstvo pri delu. Ko pa postane delo osrednje mesto v vašem življenju, ste morda preveč odvisni od njega pri določanju svoje identitete in samovrednosti, kar vodi v zasvojenost z delom.
Zdrava delovna zavzetost
Kaj je to?
Ko ima vaše delo za vas pomen in vrednost in uživate v njegovem opravljanju, boste vanj pozitivno vključeni.
Delovna zavzetost je pozitivno, izpolnjujoče, z delom povezano stanje duha, za katerega so značilni zagnanost, predanost in zatopljenost. Zagnanost se nanaša na visoko raven energije in psihične odpornosti pri delu, pripravljenost vložiti trud v svoje delo in vztrajnost tudi ob težavah. Predanost se nanaša na močno vključenost v svoje delo in doživljanje občutka pomembnosti, navdušenja, navdiha, ponosa in izziva. Zatopljenost se nanaša na popolno koncentracijo in veselo zatopljenost v svoje delo, pri čemer čas hitro teče in se težko ločimo od dela.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Delovna zavzetost je pozitiven odnos do dela, povezan z ugodnimi rezultati in zdravjem.
Delovno zavzetost včasih razumemo kot nasprotje izgorelosti s številnimi pozitivnimi rezultati, večinoma motivacijske vrste. Zavzeti zaposleni doživljajo več aktivnih, pozitivnih čustev kot nezavzeti zaposleni. So bolj odprti za nove izkušnje, željni učenja in ustvarjalni. Prav tako so ponavadi boljši pri svojem delu.
Delovna zavzetost je povezana z boljšim zdravjem. Med možnimi razlagami je, da so zavzeti delavci bolj motivirani za vključevanje v prostočasne dejavnosti, ki sproščajo in pomagajo pri psihičnem odklopu od dela, vključno s športom in vadbo, družabnimi dejavnostmi in hobiji.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom in zavzetost sta povezana, a različna pojava. Prvi je patološki vzorec odvisnosti, ki vodi do številnih negativnih posledic. Slednji je pozitiven odnos do dela, povezan z ugodnim rezultati in zdravjem. Vendar pa je zapleteno to, da oba vključujeta podobne komponente velike količine časa in vloženega truda v delo, zato sta »na površini« morda videti zelo podobno, za nekatere nerazločljivo. Veliko raziskav se je ukvarjalo prav s tem vprašanjem, torej primerjavo in razlikovanjem teh dveh pojavov.
Ključni dejavniki, ki lahko povezujejo zdravo zavzetost z zasvojenostjo z delom in so lahko vključeni v prehod v kompulzivno preobremenjenost, sta komponenta zatopljenosti in komponenta spreminjanja razpoloženja v odvisnosti od dela. Tisti, ki so popolnoma skoncentrirani in z veseljem zatopljeni v svoje delo, pri čemer jim čas hitro teče in se težko ločijo od dela, so lahko vse bolj odvisni od dela za uravnavanje razpoloženja. To se lahko zgodi zlasti, če imate druge dejavnike tveganja, kot sta nevrotizem in disfunkcionalni perfekcionizem, ter v življenju doživljate veliko stresa. Ko se to zgodi, začnete delo uporabljati kot vrsto »droge«, ki vam omogoča, da pobegnete pred negativnimi čustvi, se osredotočite na svoje naloge in pozabite na druge življenjske težave. Na začetku lahko čutite vznemirjenje, veselje, zadovoljstvo, ponos in druga pozitivna čustva. Če pa delo postane vaša »droga izbire«, boste sčasoma občutili manj teh prijetnih izkušenj in več notranje prisile k delu. To pomeni, da se vam bo zdelo, da vas nekaj v vas sili k temu, in ko se boste temu poskušali upreti, počivati ali zmanjšati obseg dela, boste ugotovili, da tega ne zmorete, in lahko boste imeli odtegnitvene simptome. Na primer, lahko se počutite tesnobni, nemirni, razdražljivi, depresivni in utrujeni; lahko imate glavobole, bolečine v mišicah, težave s spanjem ali gripi podobne simptome med vikendi ali med počitnicami, ko ne delate.
Pomembno sporočilo
Zavzetost za delo in zasvojenost z delom se na prvi pogled morda zdita podobni, vendar sta očitno različni. Vključevanje v delo je pozitivno in zdravo, še posebej, če je za vas pomembno. Če pa se boste začeli preveč zanašati na pozitivne občutke, ki vam jih prinaša delo, in boste z delom pobegnili od drugih življenjskih težav in negativnih čustev, lahko preidete v odvisnost od dela.
Splošni pregled vašega Z DELOM POVEZANEGA ZDRAVJA IN FUNKCIONIRANJA
Imeti smisel pri delu in občutek poklicne samoučinkovitosti je zdravo in produktivno ter povezano z višjim zadovoljstvom pri delu. Visoka identifikacija z vašo organizacijo in visoka centralnost dela lahko pozitivno vplivata na vaše zadovoljstvo pri delu in uspešnost. Vse to lahko prispeva k večji delovni zavzetosti.
Vendar pa lahko poskus iskanja smisla v življenju samo s svojim delom, skrajna identifikacija s svojo organizacijo in skrajna osredotočenost na delo vodi do motenj v ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Ko začnete uravnavati svoje razpoloženje v odvisnosti od svojega dela, lahko preidete iz zdrave delovne zavzetosti v zasvojenost z delom. Posledično lahko to vodi do čezmernega pritiska in stresa na delovnem mestu, kar ima za posledico izgorelost, zmanjšano učinkovitost ter zmanjšan občutek poklicne samoučinkovitosti in zadovoljstva z delom. Prav tako bo prizadeto vaše zdravje, dobro počutje in socialno delovanje.
Pomembno sporočilo
Velja poudariti: bolje je preprečiti kot zdraviti! Zdravljenje popolnega sindroma zasvojenosti z delom je lahko težje kot preprečevanje zasvojenosti. Okrevanje po izgorelosti lahko traja leta in je lahko zahtevno zaradi povezanih zdravstvenih težav. Včasih lahko življenjske okoliščine od vas zahtevajo trdo delo. V drugih situacijah lahko zaradi vaših prepričanj in vrednot v svoje delo vložite preveč časa in truda. Če prilagodite svoje prioritete in preusmerite pozornost in trud z dela na druga področja svojega življenja, lahko sebi in vašim ljubljenim prihranite trpljenje in težave.
Vendar je tudi to lažje reči kot narediti. Strokovna pomoč vam lahko pomaga prevrednotiti vaš odnos do dela in življenja. Razvijanje bolj uravnoteženega življenjskega sloga lahko prepreči zasvojenost z delom, izgorelost in njune posledice ter izboljša vaše počutje, zdravje, srečo in zadovoljstvo z življenjem. Potrpežljivost in samospoštovanje vam bosta pomagala prebroditi ta izziv.
DELOVNO OKOLJE IN SOCIALNA PODPORA
Dejavnike, povezane z delovnim okoljem, lahko razdelimo na delovne zahteve in delovne vire.
Delovne zahteve
Delovne zahteve vključujejo npr. velike delovne obremenitve, čustvene zahteve in dvoumnost vloge. To lahko povzroči težave s spanjem, izčrpanost in oslabljeno zdravje.
Delovni viri
Najpomembnejši delovni viri so socialna podpora nadrejenih in sodelavcev ter primerna motivacijska klima. To lahko vodi do učenja, povezanega z delom, delovne zavzetosti in predanosti organizaciji.
Vloga dejavnikov okolja pri delu in splošnem delovanju
Okoljski dejavniki igrajo pomembno vlogopri določanju splošnega zdravja kot tudi pri zasvojenosti , vključno z zasvojenostjo z delom. Med najpomembnejšimi dejavniki, povezanimi z zdravjem in dobrim počutjem, je socialna podpora pri delu in izven dela. Drugi ključni dejavniki, ki prispevajo k visokemu delovnemu stresu in posledično k duševnemu in fizičnemu zdravju, so delovne zahteve (vključno s fizičnimi, kognitivnimi, čustvenimi in časovnimi pritiski) ter motivacijska klima na delovnem mestu. Znano je, da visoka tekmovalnost in delovno okolje pod visokim pritiskom povzročata veliko stresa in obremenitev ter lahko prispevata k zdravstvenim težavam. Po drugi strani pa podporna delovna okolja, osredotočena na razvoj in dobro počutje zaposlenih, spodbujajo večjo produktivnost in zdravje. Na splošno je socialna podpora povezana z manjšim stresom na delovnem mestu. To zmanjšuje stres pri delu z zmanjšanjem doživetih obremenitev, ublažitvijo zaznanih stresorjev in uravnavanjem razmerja stresor-obremenitev.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Gotovo delovna okolja lahko povečajo tveganje za zasvojenost z delom. Visoke zahteve, nizka podpora in drugi viri na delovnem mestu ter razburkano deloholično okolje lahko pri ranljivih posameznikih, zlasti tistih, ki so perfekcionisti in se morajo za vsako ceno izogniti napakam, tudi najmanjšim, sprožijo zasvojenost z delom. Na to lahko vplivajo različni dejavniki. Včasih vas lahko vaš občutek dolžnosti do sodelavcev ali prejemnikov vašega dela spodbudi k delu, ki presega vaše zmožnosti in omejitve. Po drugi strani pa lahko delate izjemno trdo v strahu pred šefom in izgubo službe. Vse to lahko vpliva na vaše zdravje in sproži vzorec kompulzivnega preobremenjenosti.
Znano je, da neugodne okoliščine povzročajo zasvojenost vseh vrst. Med vietnamsko vojnoje bil velik del ameriških vojakov zasvojen s heroinom. Večina jih je ozdravela takoj po vrnitvi iz vojne. Na nek način jih je v zasvojenost prisililo zelo stresno okolje. Podobno lahko zelo stresno delovno okolje povzroči različne zasvojenosti, vključno z zasvojenostjo z delom. Na primer, težave z zlorabo alkohola med zdravniki so dobro dokumentirane v medicinski literaturi. Zdravniki se z alkoholom in drugimi substancami soočajo z izjemnim stresom in odgovornostjo, povezano z njihovim delom.
Povečanje časa, ki ga porabite za delo ali razmišljanje o delu, je lahko vaš način za soočanje z ogromnimi zahtevami in stresom pri delu. Želite dati vse od sebe. Zdi se razumna in učinkovita metoda: soočiti se z vsemi težavami in jih analizirati. Vendar pa lahko tak pristop povzroči razvoj prisile do dela. Sčasoma vam bo morda vse težje odklopiti od dela in se sprostiti. Lahko se celo razvijejo tipični odtegnitveni simptomi, ko se poskušate spočiti od dela.
Pomembno sporočilo
Delovno okolje je ključnega pomena za zdravje, kar je trenutno dobro poznano dejstvo, ki ga poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Za zagotovitev takšnega okolja ali za odpravo njegovih posledic bi lahko ponudili različne rešitve. Tukaj boste našli svoje povratne informacije o nekaterih najpomembnejših dejavnikih, ki lahko prispevajo k stresu, ki ga doživljate na delovnem mestu, in posledično k tveganju za odvisnost od dela ter tveganju za druge zdravstvene težave.
Motivacijska klima na delovnem mestu
Kaj je to?
Vsaka organizacija in delovno mesto ima svojo delovno klimo, ki temelji na določenih vrednotah in ciljih. Dve pomembni razsežnosti, povezani s tem, kako organizacija motivira svoje zaposlene, sta raven tekmovalnosti, ki jo promovira in spodbuja, ter stopnja osredotočenosti na osebni razvoj zaposlenih.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Ljudje se razlikujemo po stopnji tekmovalnosti. Eni so bolj tekmovalni, drugi manj. Čeprav so tekmovalna delovna okolja stresna za vse, lahko na nekatere ljudi vplivajo bolj negativno kot na druge. Tekmovalnost je povezana s tako imenovano osebnostjo tipa A (TAP), ta posebna komponenta TAP pa je povezana z višjim srčno-žilnim tveganjem med ženskami. Tako lahko celo tekmovalni ljudje utrpijo zdravstvene posledice zaradi velikega stresa, povezanega z njihovim razpoloženjem. Vendar pa je tekmovalno okolje verjetno še bolj stresno in nezdravo za tiste, ki niso tekmovalni in ne cenijo takšnega vzdušja.
Po drugi strani pa organizacije, ki se osredotočajo na osebni razvoj, ponavadi zagotavljajo bolj podporna delovna okolja in zmanjšujejo stres na delovnem mestu.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je dosledno povezana z Osebnostjo tipa A in njeno komponento konkurenčnosti. Nadrejeni, ki je zasvojen z delom, lahko ustvari deloholično in tekmovalno okolje na delovnem mestu. To lahko negativno vpliva na zaposlene na različnih ravneh, povečuje delovne zahteve, stres in tveganje odvisnosti od dela.
Zasvojenost z delom je povezana z visokimi delovnimi zahtevami in nizkimi viri, kot je nizek nadzor nad delom. Motivacijsko ozračje, ki spodbuja konkurenčnost, lahko zaposlene spodbudi k skrajnim naporom. Hkrati lahko omeji sredstva, kot je npr socialna podpora sodelavcev, zmanjšan nadzor nad delom ter posledično poveča tveganje za zasvojenost z delom.
Po drugi strani pa lahko motivacijska klima, ki spodbuja in podpira osebni razvoj svojih zaposlenih lahko zmanjša tveganje za zasvojenost z delom, ker naslavlja in upošteva njihove osnovne potrebe .
Pomembno sporočilo
Zasvojenost z delom je povezana z visokimi delovnimi zahtevami in nizkimi viri, zlasti socialno podporo na delovnem mestu. Motivacijska klima organizacije, ki spodbuja tekmovalnost, bo verjetno povečala tveganje za zasvojenost z delom med zaposlenimi, saj povečuje možnosti za doživljanje stresa, preprečuje socialno podporo, povezano s sodelovanjem, in spodbuja ekstremne delovne napore. Po drugi strani pa lahko spodbudna motivacijska klima, ki spodbuja osebni razvoj, zmanjša raven stresa in premakne fokus z osebnih dosežkov na sodelovanje. Nadalje spodbuja socialno podporo, ki je ključni vir pri soočanju s stresom.
Delovne zahteve
Kaj je to?
Delovne zahteve vključujejo kognitivne, čustvene zahteve in zahteve, vezane na količino delovnih obremenitev.
Kognitivne zahteve vključujejo potrebo po nadzoru in pomnjenju veliko stvari.
Čustvene zahteve vključujejo soočanje s čustvenimi težavami drugih ljudi in čustveno vznemirljivimi situacijami.
Časovni pritisk je povezan s potrebo po nenehnem zelo hitrem delu. Prekomerna delovna obremenitev pomeni, da vedno zaostajate za urnikom in tekmujete s časom.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Prevelike delovne zahteve vodijo do širokega spektra negativnih posledic za vašo produktivnost in zdravje, vključno s težavami s spanjem, izčrpanostjo ter duševnimi in telesnimi zdravstvenimi težavami.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Pravzaprav vse več študij raziskuje in potrjuje različne načine, na katere lahko delovne zahteve povečajo zasvojenost z delom in posledično vplivajo na zdravje, vključno s klinično depresijo.
Pomembno sporočilo
Pravilno vodenje in zmanjševanje delovnih zahtev lahko zmanjša tveganje za zasvojenost z delom in druge zdravstvene težave ter izboljša produktivnost.
Zaznana organizacijska podpora
Kaj je to?
Zaznana organizacijska podpora (POS) zadeva vaša prepričanja o ravni, do katere organizacija ceni vaš prispevek in skrbi za vaše dobro počutje.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
POS ima močan pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih, zadovoljstvo pri delu in organizacijsko predanost ter zmeren vpliv na organizacijsko državljansko vedenje, namere po menjavi zaposlitve ter na učinkovitost zaposlenih. POS lahko pomaga zmanjšati konflikt med službo in družino in izboljšati zadovoljstvo z življenjem . Na POS v veliki meri pod vplivom zaznane pravičnosti, priložnosti za rast, podpore nadrejenih in podpore sodelavcev.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je negativno povezana predvsem z eno obliko organizacijske podpore, in sicer s podporo sodelavcev. Zasvojenost se razvije kot sredstvo za obvladovanje stresa, ko druge učinkovite rešitve človeku iz različnih razlogov niso na voljo. Zaradi pomanjkanja podpore znotraj organizacije lahko nekateri ljudje postanejo zasvojeni z delom. V skladu s tem lahko razvoj zdrave organizacijske kulture in podpore, spodbujanje pravičnosti, zagotavljanje priložnosti za rast ter podpora nadrejenih in kolegov zmanjšajo tveganje za zasvojenost z delom med zaposlenimi.
Pomembno sporočilo
POS pozitivno vpliva na številna stališča in vedenja, povezana z delom, ki spodbujajo zadovoljujoče in produktivno delo ter lahko zmanjšajo tveganje za zasvojenost z delom. Izboljšanje organizacijske kulture POS bi moralo biti prednostna naloga na vsakem delovnem mestu.
Podpora nadrejenega pri zadevah, povezanih z delom
Kaj je to?
Zaznana podpora nadrejenega je definirana kot splošni pogled zaposlenih na stopnjo, do katere nadrejeni cenijo njihove prispevke in skrbijo za njihovo dobro počutje. Nadrejeni delujejo kot predstavniki organizacije. Odgovorni so za usmerjanje in ocenjevanje uspešnosti zaposlenih. Zato se usmerjenost nadrejenega k zaposlenemu dojema kot podpora organizacije.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Podpora nadrejenih pri delu je pomemben vir, ki pomaga pri produktivnosti in dobrem delovanju. Pomanjkanje takšne podpore je povezano s številnimi negativnimi posledicami, vključno z zmanjšano produktivnostjo ter duševnimi in telesnimi zdravstvenimi težavami, vključno z izgorelost.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Menedžerji in vodje v organizacijah igrajo pomembno vlogo , ko gre za tveganje odvisnosti od dela. Vodje so sami izpostavljeni večjemu tveganju zasvojenosti z delom . Pregled študij je pokazal, da lahko vodje, zasvojeni z delom, povzročijo veliko škodo sebi, drugim zaposlenim, organizacijam in prejemnikom njihovega dela. Vključuje morebitne posredne učinke prek ustvarjanja okolja, ki spodbuja zasvojenost z delom in njene posledice med zaposlenimi. Zmanjšana podpora nadrejenih in visoke zahteve lahko prispevajo k večjemu tveganju zasvojenosti z delom med zaposlenimi. Vendar je potrebnih več raziskav, ker so nekatere študije odkrile pozitivno razmerje med podporo nadzornika in zasvojenostjo z delom. Verjetno je, da lahko v nekaterih primerih občutek identifikacije z delom in pozitiven odnos z nadrejenim povečata delovno zavzetost, kar vodi v zasvojenost z delom, kadar so prisotni drugi dejavniki tveganja.
Pomembno sporočilo
Podpora nadrejenih lahko zmanjša ali poveča tveganje za zasvojenost z delom pri zaposlenih, odvisno od vrste podpore in drugih dejavnikov tveganja. Pomanjkanje podpore in visoke zahteve menedžerjev in vodij lahko povečajo stres, ustvarijo deloholično okolje na delovnem mestu in povzročijo izgorelost.
Podpora sodelavcev pri zadevah, povezanih z delom
Kaj je to?
Zaznana podpora sodelavcev je opredeljena kot splošni pogled zaposlenih na to, v kolikšni meri njihovi sodelavci na delovnem mestu cenijo njihove prispevke in skrbijo za njihovo dobro počutje.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Podpora sodelavcev pri delu je še en pomemben vir, ki pomaga biti produktivni in dobro delovati. Zaposleni in nadrejeni ustvarjajo skupnost. Stalni odnosi, ki jih imate z drugimi ljudmi na delovnem mestu, bodo določali kakovost življenja v tej skupnosti. Pomanjkanje podpore in zaupanja v tej skupnosti ter nerešeni konflikti bodo povečali tveganje, da boste izgoreli. Po drugi strani, ko so odnosi, povezani z delom, zadovoljujoči in podpirajo, imajo zaposleni učinkovita sredstva za reševanje nesoglasij, potem je večja verjetnost, da bodo izkusili angažiranost na delovnem mestu, tveganje za izgorelost pa se bo zmanjšalo.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Podobno okolje, ki ne podpira deloholikov, povečuje stres na delovnem mestu in lahko med zaposlenimi sproži in vzdržuje zasvojenost z delom, zlasti če vas spodbujajo k tekmovanju namesto k sodelovanju s sodelavci v službi.
Pomembno sporočilo
Pomanjkanje podpore sodelavcev, konflikti na delovnem mestu in omejena sredstva za reševanje nesoglasij lahko povečajo stres in ustvarijo deloholično okolje, kar lahko vodi do zasvojenosti z delom in izgorelosti.
Podpora družine in prijateljev pri zadevah, povezanih z delom
Kaj je to?
Svetovna zdravstvena organizacija priznava socialno podporo kot temeljni dejavnik zdravja ljudi. To je izrazito povezano z učinkovitim obvladovanjem stresa. Od izboljšanja kakovosti spanja do zmanjšanja vnetnih procesov v človeškem telesu, socialna podpora krepi splošno delovanje in zdravje.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Še en vir socialne podpore, ki pomaga pri soočanju s stresom na delovnem mestu, so družina in prijatelji. Možnost pogovora ter pridobivanja čustvene in praktične podpore bližnjih ljudi lahko prepreči negativne učinke stresa na delovnem mestu in blaži duševne in fizične zdravstvene težave.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Zasvojenost z delom je povezana s konfliktom med poklicnim in zasebnim življenjem, nezadovoljstvom v zakonu ter nizkim zadovoljstvom in funkcioniranjem družine. Posamezniki, zasvojeni z delom, imajo omejeno socialno podporo družine in prijateljev, njihovo delovanje v socialnih odnosih pa je pogosto dodaten vir stresa v življenju.
Pomembno sporočilo
Zdravi in podpirajoči odnosi z družino in prijatelji so bistveni za duševno in fizično zdravje. Lahko pomagajo pri obvladovanju stresa na delovnem mestu in zmanjšajo tveganje za zasvojenost z delom in izgorelost.
Številni dejavniki lahko vplivajo na našo sposobnost uživanja v socialnih interakcijah in pridobivanja koristi od njih, vključno s socialno anksioznostjo, omejenimi socialnimi veščinami, nezaupanjem do drugih itd. Obravnavanje teh težav, vključno z razvojem socialnih veščin, ki pomagajo pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravih odnosov z drugimi, lahko zmanjša tveganje za zasvojenost z delom ter izboljša splošno delovanje in zdravje ljudi, ki se borijo na tem področju.
Deloholični nadzornik
Kaj je to?
V anketi smo vas spraševali, kako dojemate svojega nadrejenega, vključno s tem, ali v njegovem vedenju opazite simptome zasvojenosti z delom. V povratni informaciji ste pridobili informacijo o tveganju za zasvojenost z delom vašega nadrejenega na podlagi vaših opazovanj njihovega vedenja.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Vodje imajo večje tveganje za zasvojenost z delom in lahko negativno vplivajo na svoje zaposlene na različnih ravneh. Posamezniki, zasvojeni z delom, so bolj pod stresom, stres vašega nadrejenega pa lahko poveča vaš stres. Temu rečemo tudi učinek prelivanja. Nanaša se na težnjo čustev ene osebe, da vplivajo na to, kako se počutijo drugi ljudje okoli nje, na primer težave s spanjem vašega šefa lahko povzročijo, da imate tudi vi težave s spanjem. Če vaš nadrejeni ni imel dobrega spanca, se lahko njegovo žaljivo vedenje naslednji dan poveča, kar povzroči, da se počutite pod stresom in slabo spite.
Vodje deloholiki lahko svojim zaposlenim naložijo več delovne obremenitve, pričakujejo izpolnjevanje nerealnih rokov in standardov popolnosti ter se ne odzivajo na čustvene potrebe svojih sodelavcev. Motijo lahko tudi ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem svojih zaposlenih.
To prelivanje z vodij na zaposlene se lahko prenese še na družinsko delovanje zaposlenih. Negativne delovne izkušnje lahko vplivajo na družino in intimne partnerje. Na primer, odvisnost od dela negativno vpliva na družinsko delovanje, zasvojenost staršev z delom pa lahko vpliva na čustvene in vedenjske težave njihovih otrok.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Več simptomov zasvojenosti z delom zaznate pri svojem neposredno nadrejenem, večje je tveganje, da boste sami zasvojeni z delom. To je zato, ker lahko vaš nadrejeni ustvari deloholično vzdušje na delovnem mestu, poveča raven stresa zaposlenih in zagotovi omejeno podporo.
Pomembno sporočilo
Nadrejeni, ki je zasvojen z delom, je lahko velik vir stresa za zaposlene, vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje, povečuje tveganje za zasvojenost z delom zaposlenih ter negativno vpliva na njihovo produktivnost. Poleg tega se lahko ti škodljivi učinki še naprej širijo in vplivajo na družinska življenja zaposlenih. Negativne posledice zasvojenosti z delom niso omejene na prizadeto osebo.
Deloholično delovno okolje
Kaj je to?
V anketi smo vas spraševali, kako dojemate sodelavce v službi, med drugim tudi, ali v njihovem vedenju opazite simptome zasvojenosti z delom. V povratni informaciji ste pridobili informacijo o tveganju zasvojenosti z delom vaših sodelavcev na podlagi opazovanja njihovega vedenja.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Delovno okolje in organizacijska kultura pomembno vplivata na delovanje zaposlenih, tudi na njihovo zadovoljstvom z delom in duševno zdravje.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Organizacijska kultura ima pomemben vpliv na zasvojenost zaposlenih z delom.
Začetna študija je pokazala, da več kolegov, za katere zaznate, da kažejo simptome zasvojenosti z delom, bolj boste z delom zasvojeni tudi sami. Dejstvo je, da je število kolegov v službi, ki jih dojemate kot zasvojene z delom, morda nekoliko pomembnejše od vašega dojemanja ravni zasvojenosti z delom pri neposredno nadrejenem. Kljub temu je potrebnih več raziskav o tem vprašanju, trenutna študija pa želi natančneje ovrednotiti vlogo deloholičnega okolja pri zasvojenosti z delom.
Pomembno sporočilo
Več ljudi okoli vas na delovnem mestu je zasvojenih z delom, večje je tveganje, da boste tudi vi zasvojeni. Deloholično okolje in organizacijska kultura, ki ga podpira, lahko povečata tveganje za zasvojenost z delom in njene posledice, kot je izgorelost.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI/OSEBNOST
Individualni dejavniki igrajo pomembno vlogo pri splošnem zdravju pa tudi pri zasvojenosti, tudi konkretno pri zasvojenosti od dela. Nekatere osebnostne lastnosti, kot so čustvena stabilnost, perfekcionizem in samospoštovanje, so med najpomembnejšimi dejavniki, povezanimi z zdravjem in dobrim počutjem. Nekatere osebnostne značilnosti lahko nekatere ljudi nagnejo k zasvojenosti z delom, kot sta narcisizem in netoleranca do negotovosti. Raziskave posameznih dejavnikov tveganja zasvojenosti z delom se dinamično razvijajo in postopoma pridobivamo več znanja o tem, kako lahko osebnost in zgodnje življenjske izkušnje povečajo vaše tveganje.
Čustvena stabilnost
Kaj je to?
Čustvena nestabilnost je znana kot nevrotizem. Gre za nagnjenost k doživljanju negativnih čustev, zlasti tesnobe, doživljanju pogostih menjav čustev ter napetosti.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Nevrotizem je povezan z slabšim splošnim zdravjem.
Povezan je tudi z težavami pri odklopu od dela, kar lahko zmanjša sposobnost okrevanja po delu in povzroči vrsto negativnih posledic, kot so večja izčrpanost, slabše duševno in fizično zdravje ter zmanjšana delovna učinkovitost.
Dodatno je čustvena nestabilnost negativno povezana z zadovoljstvom v zakonu, poklicnim uspehom in splošno kakovostjo življenja.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Nevrotizem je dosledno povezan z zasvojenostjo z delom. Delo je lahko način za spopadanje z negativnimi čustvi. Zagotavlja vam mentalno osredotočenost na naloge, vam omogoča, da pozabite na druge življenjske težave in vam lahko povzroči adrenalin, ki vas napolni z energijo. Vendar pa lahko naraščajoča odvisnost od teh občutkov, ki izhajajo iz dela, poveča tveganje za zasvojenost z delom. Zatopljenost je pozitivna komponenta delovne zavzetosti in se nanaša na popolno koncentracijo in veselo zatopljenost v svoje delo, pri čemer čas hitro teče in se težko ločimo od dela. Če pa imate druge dejavnike tveganja za zasvojenost z delom, kot je visok nevrotizem, je lahko zatopljenost povezana z vašo težnjo, da svoje občutke uravnavate z delom. To pa lahko poveča tveganje za zasvojenost z delom.
Pomembno sporočilo
Delo je lahko sredstvo za spopadanje z negativnimi čustvi. Nagnjenost k doživljanju negativnih čustev lahko poveča vašo verjetnost, da boste delo običajno uporabljali za izboljšanje razpoloženja, s čimer se poveča tveganje za zasvojenost z delom. Zdrave veščine obvladovanja težav in učinkovite navade za uravnavanje razpoloženja lahko zmanjšajo tveganje za zasvojenost z delom. Čuječnost je ena izmed takih učinkovitih praks za izboljšanje čustvene regulacije.
Perfekcionizem
Kaj je to?
Perfekcionizem lahko razdelimo na dve komponenti. Prva so visoki osebni standardi, kar je načeloma pozitivna lastnost. Pomeni stremenje k visokim ciljem in standardom ter pripravljenost, da za njihovo dosego delamo vestno ter smo pozorni na podrobnosti.
Vendar pa lahko to včasih postane problematičen čustven in vedenjski vzorec, povezan z drugo komponento, perfekcionističnimi skrbmi. Te so povezane s tem, kako se odzovete, ko nekaj ni opravljeno popolno. Gre za disfunkcionalni vidik perfekcionizma in je povezan z močnimi negativnimi odzivi na pomanjkanje odličnih rezultatov.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Visoki standardi so pozitivna lastnost, povezana s pozitivnimi pojavi, kot je npr boljša delovna učinkovitost. Tesno so povezani z vestnostjo, ki je osebnostna lastnost, povezana s težnjo po organiziranosti, odgovornosti in delavnosti. Je dosledno povezana z dobrim zdravjem in manjšo smrtnostjo.
Po drugi strani pa so perfekcionistični pomisleki dosledno povezani z slabšim zdravjem. Gre bodisi za dejavnik tveganja bodisi simptom različnih psihopatoloških težav, vključno z depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja in zasvojenostmi. Ta komponenta se včasih imenuje nevrotični perfekcionizem, ker je tesno povezana z nevrotizmom. Če imate visoke standarde in ste hkrati nagnjeni k doživljanju negativnih čustev, je verjetnost, da boste imeli močnejše negativne reakcije, ko delate napake, ali če ne dosežete ravni popolnosti, ki bi si jo želeli, večja.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Perfekcionizem, zlasti njegova disfunkcionalna oblika, je dosledno povezan z odvisnostjo od dela. Pravzaprav je deloholizem trenutno uradno priznan v medicinski klasifikaciji (DSM-5; Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj) kot simptom obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje (OCPD) , vrste osebnostne motnje, povezane s togim perfekcionizmom in velikimi potrebami. za nadzor. Ta potreba po perfekcionizmu moti učinkovitost in sposobnost dokončanja nalog. Običajno ga spremlja:
• pretirana obsedenost s pravili, seznami, urniki in redom;
• predanost produktivnosti, ki ovira medsebojne odnose in preživljanje prostega časa;
• togost glede moralnih in etičnih vprašanj;
• nezmožnost prenosa odgovornosti ali dela na druge;
• omejeno delovanje v medosebnih odnosih;
• omejeno izražanje čustev in afekta;
• in potreba po nadzoru nad svojim okoljem in samim seboj.
V anketi ste pridobili povratne informacije o svojih perfekcionističnih pomislekih. Ti predstavljajo disfunkcionalen vidik perfekcionizma. Če imate visoko oceno, ste nagnjeni k temu, da se negativno in ostro odzovete na vse napake ali kadar koli vaši standardi popolnosti niso izpolnjeni. Lahko negativno vpliva na vaše delovanje. Vendar to ne pomeni, da imate težave z duševnim zdravjem. Kljub temu, če vas skrbi, da imate OCPD, stopite v stik s strokovnjakom za nadaljnje posvetovanje in diagnozo.
Pomembno sporočilo
Togi perfekcionizem je povezan s slabšim zdravjem in je tesno povezan z zasvojenostjo z delom. Obravnavanje vaših perfekcionističnih skrbi lahko izboljša vaše splošno delovanje in zmanjša tveganje odvisnosti od dela. Nekatere specifične intervencije in programi pomagajo pri soočanju s pretiranim perfekcionizmom.
Narcisizem
Kaj je to?
Narcisizem je povezan z napihnjenim občutkom lastne pomembnosti, globoko potrebo po pretirani pozornosti in občudovanju, težavnimi odnosi in pomanjkanjem empatije do drugih. Gre za kompleksno osebnostno lastnost, ki se lahko v svoji skrajni obliki izrazi kot narcisistična osebnostna motnja.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Vpliva na delovanje organizacij, predvsem zaradi narcizma menedžerjev in vodij . Vendar pa so lahko nekateri rezultati raziskav zaradi kompleksnosti nedosledni in zmedeni , zlasti glede učinkov na delovno okolje . Po drugi strani pa so druge ugotovitve koherentne in zanesljive. Na primer, ker je narcisoidne posameznike enostavno užaliti, je to dejavnik tveganja za agresijo in nasilje , kar se lahko prevede v žaljivo vedenje na delovnem mestu.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Prejšnje študije so odkrile pozitivno povezavo med narcizmom in odvisnostjo od dela. Delo je lahko način, da izpolnite svojo potrebo po pozornosti in občudovanju ter povečate občutek lastne pomembnosti. To lahko še posebej velja za nadrejene in vodje. Lahko vodi v pretirano vključevanje v delo v iskanju potrditve in dosežkov, kar lahko preraste v zasvojenost. Vendar je treba opraviti še več študij, da bi razumeli, kako lahko narcizem v celoti vpliva na zasvojenost z delom.
V naši anketi smo uporabili zelo kratko mero narcizma. Če želite natančnejše in podrobnejše informacije o svojem narcizmu, vključno z njegovimi različnimi komponentami, lahko izpolnite več diagnostičnih vprašalnikov, kot je ta [po kliku tukaj boste preusmerjeni na spletni test] .
Pomembno sporočilo
Narcisizem lahko povzroči škodljive učinke na delovnem mestu, kot je nasilno vedenje. Lahko je tudi dejavnik tveganja za zasvojenost z delom. Za nekatere posameznike je delo lahko način, da izpolnijo svojo potrebo po pozornosti in občudovanju ter povečajo svoj občutek lastne pomembnosti. Lahko vodi do pretirane osredotočenosti na potrjevanje in dosežke, pridobljene z delom.
Globalno samospoštovanje
Kaj je to?
Samospoštovanje je prepričanje in zaupanje v lastne sposobnosti in vrednost.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Nizko samospoštovanje je bodisi dejavnik tveganja bodisi simptom številnih težav z duševnim zdravjem, vključno z depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja in odvisnostmi. Nizko samospoštovanje lahko povzroči različne duševne motnje, kot je depresija. Po drugi strani pa lahko zdravstvene težave negativno vplivajo na vaše samospoštovanje in vas vodijo v razvrednotenje.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
Pretekle raziskave so ugotovile, da je zasvojenost z delom povezana z nižjim globalnim samospoštovanjem. Če se počutite manjvredne od drugih, lahko to poskušate nadomestiti s težjim in daljšim delom. Morda si boste prizadevali izboljšati svojo samopodobo z dosežki in potrditvami, ki izhajajo iz dela. To lahko poveča tveganje za zasvojenost z delom.
V naši raziskavi smo uporabili zelo kratko mero globalnega samospoštovanja. Če želite natančnejše in podrobnejše informacije o svojem samospoštovanju, lahko izpolnite več diagnostičnih vprašalnikov, kot je ta [po kliku tukaj boste preusmerjeni na spletni test].
Pomembno sporočilo
Nizko samospoštovanje je povezano s težavami v duševnem zdravju in je lahko dejavnik tveganja za zasvojenost z delom. Za nekatere posameznike je delo lahko način, kako nadomestiti svoje občutke manjvrednosti in najti potrditev svoje vrednosti. Lahko vodi do pretirane koncentracije na delo in s tem povezane dosežke.
Netoleranca do negotovosti
Kaj je to?
Netoleranca do negotovosti je značilnost, ki vključuje težnjo po negativnem odzivu na negotove situacije in dogodke na čustveni, kognitivni in vedenjski ravni. Čeimate negativna prepričanja o negotovosti in njenih posledicah, se lahko negativno odzovete na situacije, v katerih so rezultati negotovi.
Njen pomen za delo in splošno delovanje
Netoleranca do negotovosti je uveljavljen transdiagnostični dejavnik tveganja in vzdrževalni dejavnik za duševne motnje, zlasti čustvene motnje. To pomeni, da je netoleranca negotovosti povezana z mnogimi motnjami, kot so depresivne in anksiozne motnje, vključno z generalizirano anksiozno motnjo (GAD), socialno anksiozno motnjo (SAD), agorafobijo ali panično motnjo, pa tudi obsesivno-kompulzivno motnjo (OCD) in motnjami hranjenja. Ugotovljeno je bilo, da je vzročni dejavnik tesnobe in negativnega razpoloženja. Za večino teh motenj je bila predhodno ugotovljena tudi povezava z zasvojenostjo z delom.
Njen pomen za ZASVOJENOST Z DELOM
V nekaterih primerih se zdi, da je zasvojenost z delom posledica prizadevanj, da bi se soočili z negotovostjo. Obstaja tesna povezava med deloholizmom in obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo OCPD, ki je povezana z močno potrebo po nadzoru in odstranitvi kakršne koli negotovosti. Morda boste trdo delali, da bi zagotovili svoje preživetje, poskrbeli za družino in imeli svoje življenje pod »popolnim nadzorom«. Čeprav je priporočljiv pristop, da se po najboljših močeh produktivno soočite z življenjskimi izzivi, lahko skrajna potreba po tem, da imate vse pod nadzorom in popolnoma odstranite negotovost iz svojega življenja, povzroči nepotreben stres in težave z duševnim zdravjem. Negotovost je neizogiben del življenja in obstajajo prilagodljivi in zdravi načini, kako se z njo soočiti in spoprijeti z njo.
V zadnjih letih je vse več zanimanja in raziskav na področju čuječnosti, ki je lahko zelo učinkovit način za razvoj miselnih spretnosti, ki pomagajo izboljšati toleranco do negotovosti in zmanjšati stres in tesnobo, povezana z negotovostjo .
Pomembno sporočilo
Netoleranca do negotovosti je dobro uveljavljen dejavnik težav z duševnim zdravjem in je lahko dejavnik tveganja za zasvojenost z delom. Za nekatere posameznike je lahko delo način, da pridobijo popoln nadzor nad svojim življenjem. Vendar je to iluzorno in lahko vodi v kompulzivno odvisnost od dela kot vira stabilnosti in predvidljivosti. Lahko še poslabša težave z duševnim zdravjem in druge težave v življenju, kot so težavni osebni odnosi. Čuječnost je zdrava in učinkovita praksa, ki pomaga izboljšati toleranco do negotovosti ter zmanjšati stres in tesnobo.
Popravki: Bojan Musil, Ph.D, Nejc Plohl, M.A.
Slovenščina 
English 
Español 
Polski 
Italiano 
Македонски јазик 
Français 
Slovenčina 
العربية 
香港中文 
简体中文 
Azərbaycan dili 
Čeština 
Dansk 
Български 
Bosanski 
Deutsch 
Eesti 
עִבְרִית 
Ελληνικά 
Magyar 
Shqip 
Lietuvių kalba 
Tiếng Việt 
ไทย 
O‘zbekcha 
Türkçe 
Հայերեն 
Română 
日本語 
Русский 
हिन्दी 
Latviešu valoda 
ქართული 
Српски језик 
한국어 
فارسی 
Nederlands 
Nederlands (België) 
Hrvatski 
Svenska 
Suomi 
Bahasa Indonesia 
Português 
Português do Brasil 
Íslenska